Zakaj se volivci bojimo resnice, ne pa laži politikov
In kar je najhuje — bojimo se odgovornosti, ki pride z razmišljanjem. Pred volitvami se vsi radi delimo na leve, desne, nevtralne, verne, skeptične in apatične. A resnica je, da imamo vsi isti strah: strah pred tem, da bi morali priznati, da sistem ne deluje tako, kot bi moral.
Predvolilne obljube se ponavljajo iz leta v leto
Če bi volitve merili po količini obljub, bi bili že dolgo najrazvitejša država na svetu.
Če bi pa jih merili po rezultatih, bi bili tam, kot je energetska neodvisnost Yemna.
Nekatere obljube so enostavno tako znane, da jih ni treba podpisati. Imajo svoj slog, svojo melodijo, svoj ritem.
Ko jih slišiš, veš, kdo jih je napisal — tudi če ni podpisa.
- “Največja reforma zdravstva v zgodovini.”
Zanimivo, kako je ta reforma vedno največja — in vedno v prihodnosti. - “Rešili bomo stanovanjsko problematiko.”
To je kot tisti prijatelj, ki že deset let obljublja, da bo začel telovaditi. - “Digitalizacija bo končana v enem letu.”
Tehnično gledano: projekt, ki zahteva 5 let priprave, 3 leta gradnje in 2 leti testiranja,
ne more biti končan v 12 mesecih. To ni politika. To je matematika, ki se ne izide. - “Znižali bomo davke in hkrati povečali vse proračunske izdatke.”
To je ekonomski ekvivalent obljube, da boš shujšal tako, da boš jedel več.
To niso metafore. To so dejanske obljube, ki so tako absurdne, da delujejo kot metafore.
Kako prepoznati manipulacijo pred volitvami
Ker sem tehničen človek, si brez dokazov ne predstavljam rezultata. Zato gledam na obljube kot na funkcije: če nimajo parametrov, ne morejo vrniti vrednosti.
Če želiš preveriti, ali je obljuba realna, uporabi tri preprosta vprašanja:
- Ali ima časovnico? Če je odgovor “v naslednjih letih”, je to PR, ne načrt.
- Ali ima odgovorno osebo? Če nihče ni podpisan, nihče ni odgovoren.
- Ali ima merljiv cilj? Če ni številk, ni cilja. Če ni cilja, ni odgovornosti.
To je tehnična logika, ki deluje bolje kot katerakoli ideologija. Lahko pa prebereš članek Kako prepoznati manipulacijo pred volitvami.
Zakaj volivci pogosto nasedemo — in zakaj to ni samo naša krivda
Volivci nismo neumni. Smo pa pogosto neoboroženi.
Zakaj?
- ker nas nihče ne uči medijske pismenosti,
- ker nas nihče ne uči kritičnega razmišljanja,
- ker nas nihče ne uči, kako preverjati obljube,
- ker nas nihče ne uči, kako deluje volilni sistem,
- ker nas nihče ne uči, kako prepoznati manipulacijo.
To ni krivda ljudi. To je krivda sistema, ki vzgaja poslušne državljane, ne odgovornih. In zato se zgodovina ponavlja. Ne zato, ker bi bili ljudje slabi, ampak zato, ker sistem ne zahteva, da bi bili boljši.
Če je nekaj narobe, želim vedeti zakaj. Če je nekaj prav, želim razumeti kako. In če je nekaj samo lepo zapakirano, želim videti, kaj je pod embalažo.
Resnica ni ne leva, ne desna — je samo neprijetna
Resnica ni udobna. Ni prijazna. Ni prilagojena našim željam, strahovom ali političnim navijanjam.
Resnica je samo to, kar je — in prav zato se ji tako vztrajno izogibamo. Če želimo boljšo družbo, boljše od odločitve in bolj odgovorne voditelje, potem moramo najprej postati bolj odgovorni volivci. Ne popolni, ne idealni — samo bolj iskreni do sebe.
Če se bomo znali soočiti z resnico, bo politika slej ko prej morala slediti.
